Strokovna ekskurzija SOIL EVOLUTION 2022

V torek, 31.5.2022, dopoldan smo se polni pričakovanj odpeljali na ekskurzijo "Soil Evolution" v Hofgut Dettenberg, Nemčija. Kljub nepričakovani pustolovščini, smo 1.6.2022 pravočasno prišli na dvodnevni dogodek, imenovan festival tal, ki je bil posvečen štirim velikim sklopom:

- biodiverziteta,

- ohranitveno kmetijstvo,

- rastlina,

- kmet se predstavi kmetu

SE1

Šlo je za nov in edinstven dogode, organiziran s strani treh nemško govoreči organizacij  (Gesellschaft für konservierende Bodenbearbeitung e.V. (Deutschland), Boden.Leben (Österreich) und Swiss No-Till (Schweiz)e.V. (Nemčija), Boden.Leben (Avstrija) in Swiss No-Till (Švica) in s tem povezovanje znanja s področja varstva tal in podnebja, nastajanje humusa in ohranitvenega kmetijstva.

Praktiki, svetovalci in znanstveniki z desetletnimi izkušnjami v ohranitvenem kmetijstvu, ozelenitvenih sistemih, gospodarjenju s humusom in sistemi pridelave pridelkov so svoje izkušnje predstavili v treh dnevih intenzivnih predavanj in druženj. V treh dneh je bilo govora o  tehnologiji no-till, upravljanju s humusom, konceptih zastirke,  kolobarjenje, poljščin, konceptih gnojenja, množične paše, mešanih kultur in biologije tal. Številni razstavljavci na demo prostorih predstavili tehnike obdelave tal in setve, semenarske hiše so pokazale raznolike mešanice pokrovnih posevkov na zasajenih parcelicah. Bilo je veliko delavnic in praktičnih prikazov.

 SE2

SE3

se4

Strokovna ekskurzija SZOK v Posavje

V soboto, 26.3.2022, smo se člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo prvič po dveh letih, od kar naše plane in aktivnosti kroji epidemija Covid-19, srečali na strokovni ekskurziji v Posavju.

Na topel in sončen pomladanski dan se je zbralo 25 članov združenja, ki so si najprej ogledali eno večjih in tudi bolj uspešnih zelenjadarskih kmetij v Sloveniji – kmetijo Turk v Brodu v Podbočju. Na kmetiji, ki gospodari na približno 60 ha površin, od katerih več kot 90 % takšnih, kjer je mogoče namakanje in od tega kar 6 ha površin pod rastlinjaki, pridelujejo različno zelenjavo. Kmetija se je iz tipične mešane govedorejsko-prašičjerejske v zadnjih 30 letih preoblikovala v specializirano zelenjadarsko kmetijo s sodobnimi kapacitetami za skladiščenje in pakiranje zelenjave. Eden glavnih proizvodov je zgodnji krompir, ki vsako leto eden prvih domačih krompirjev na policah slovenskih trgovcev. Sicer pa na sodobno opremljeni in napredni kmetiji, kjer složno sodelujejo tri generacije družine Turk in še približno 20 redno zaposlenih, pridelujejo sadike zelenjave za lastno uporabo in trženje, pa različne solatnice, plodovke, kumare ter nenazadnje jagode.

Za zagotavljanje pestrosti kolobarja pridelujejo tudi žita. Gospodar Andrej je poudaril pomen dobrega gospodarjenja s hranili in organsko snovjo, zato vse rastlinske ostanke po žetvi puščajo na njivah. Glede na površine, ki jih obdelujejo, težko zagotavljajo organska gnojila, zato pa se poslužujejo različnih dosevkov in mešanic za bogatitev tal z organsko maso – pri njih redko srečate dal časa prazne njive brez zelenega pokrova. Ogledali smo si tudi del rastlinjakov, ki so trenutno večinoma namenjeni pridelavi solate in sadik. Na poljih pa so že pričeli s setvijo čebule in sajenjem krompirja. Precej pozornosti je pritegnil tudi sodoben strojni park, ki je nujen za kvalitetno in predvsem pravočasno izvedbo vseh agrotehničnih ukrepov. Pri svojem delu se trudijo biti maksimalno učinkoviti in trajnostni, primer tega je tudi uporaba biorazgradljivih prekrivnih folij pri pridelavi zelenjave. Takšne folije so proizvedene iz škroba in se po določenem času in ob primernih pogojih (vlaga, sončno obsevanje, talni mikroorganizmi) povsem razgradijo, torej ni potrebno njihovo odstranjevanje s površin ter nadaljnja reciklaža. Ob ogledu so člani postavljali mnogo zanimivih vprašanj, tako da je je razvila prijetna debata z izmenjavo izkušenj in mnenj, kar je tudi eden od glavnih ciljev takšnih ekskurzij.

Slika3

Solata na kmetiji Turk je že godna za trg

Naslednja kmetija, ki smo si jo ogledali je bila živinorejsko poljedelska kmetija Žnideršič iz Črnca pri Brežicah. Gospodar in soproga sta nas sprejela na kmetiji, kjer po načelih ohranitvenega kmetijstva na ekološki način kmetujejo na več kot 70 ha površin in redijo preko 120 glav živine od tega približno 50 krav molznic. Glavna dejavnost je prireja ekološkega mleka, ki ga v večini oddajo v eno izmed slovenskih mlekarn. Zelo zanimivo je, da kljub relativno visoki obremenitvi uspejo pridelati vso hrano za živino na lastnih površinah in ne dokupujejo niti močnih krmil. Ob sodobnem (prostem) načinu reje in dostopu živine do pašnikov je mlečnost krav presenetljiva (nad 6000 kg) in kot poudari gospodar tudi samo počutje živali odlično, o čemer pričajo pičle zdravstvene težave in obiski veterinarjev.

Slika2

Gospadar Toni pripoveduje zgodovino svoje kmetije

Na njivskih površinah so že pred leti opustili oranje, obdelavo tal pa opravijo s specializiranimi orodji za plitvo obdelavo in po potrebi z orodji za globinsko podrahljavanje, ki pa ne premeščajo ali med seboj mešajo različnih talnih horizontov. Na lastnih površinah pridelajo vso krmo za svojo čredo, na njihovih poljih rastejo žita, koruza in detelje (predvsem imajo dobre izkušnje z inkarnatko). Pri tem je zanimivo, da za krmo živali ne uporabljajo silaže celotne rastline pač pa silirani koruzni drobljenec. Kot je poudaril gospodar razmišljajo in si želijo še obogatiti kolobar, vendar pogosto naletijo na neustrezen izbor sort (primer krmnega graha, kjer ni na voljo sort, ki bi zagotavljale zadostno bujnost, ki bi onemogočala razvoj plevelov in hkrati dala zadovoljiv pridelek).

Udeleženci ekskurzije so z zanimanjem sprejeli koncept, ki ga več kot očitno uspešno izvajajo na omenjeni kmetiji. Zelo pomenljiva je tudi izjava gospodarja Tonija, ki pravi da v kolikor nebi že v preteklosti izvajali načel ohranitvenega kmetijstva z minimalnimi posegi v tla in pestrim kolobarjem, ki je zagotovilo za dvig organske snovi v tleh, ne bi bilo mogoče tako uspešno preiti na ekološko kmetovanje. Primer Žnideršičeve kmetije z več kot 400 letno tradicijo in z novim rodom zagnanih naslednikov, je koncept srednje velikih in trajnostno naravnanih kmetij, ki je lahko recept za sicer precej negotovo prihodnost slovenskega kmetijstva.

Člani združenja smo se nato po končanih ogledih kmetij srečali še na skupščini združenja, ki smo jo izvedli na bližnji turistični kmetiji Vimpolšek. Na skupščini smo izvolili novo vodstvo, tako je za prvim predsednikom Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo Primožem Žigonom, krmilo združenja prevzel dr. Rok Mihelič. Ta je tudi že predstavil ambiciozne plane za prihodnje aktivnosti združenja, ki slonijo predvsem na povečanju števila članov in aktivnem sodelovanju med člani in predajanju strokovnih in praktičnih izkušenj. Prav tako je želja po še večjem mednarodnem sodelovanju v različnih projektih in z evropskim združenjem za ohranitveno kmetijstvo (ECAF), katerega član je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo. Člani smo si bili tudi enotni v zahvali dosedanjemu predsedniku za njegov prispevek in aktivno udejstvovanje v tem začetnem mandatu.

Slika1

Novi predsednik, dr. Mihelič, je prevzel krmilo SZOK

Ob dobri hrani in prijetnem vzdušju so člani združenja zaključili to nadvse zanimivo in poučno ekskurzijo v Krški kotlini.

Simon Ograjšek

 

STROKOVNA EKSKURZIJA AGRONOMOV IN KMETOV V SPODNJO AVSTRIJO

Člani dveh stanovskih društev, Slovenskega agronomskega društva in Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo smo v začetku junija 2019 organizirali skupno strokovno ekskurzijo v Spodnjo Avstrijo.

V okolici Tullna smo si najprej ogledali sejem Betaexpo, ki je eden najpomembnejših predstavitvenih dogodkov s področja kmetijstva v Avstriji. Sejem vsako leto prireja podjetje Agrana, ki se ukvarja s predelavo sladkorne pese in proizvodnjo sladkorja. Na bližnjem polju je vsako leto tam na ogled več kot 600 poskusnih parcel s predstavitvijo različnih sort žit, koruze, sladkorne pese in krompirja ter poskusov s področja varstva rastlin. V okviru spremljevalnega programa prirejajo različna strokovna predavanja, katerih osrednja tematika je bila letos namenjena razvoju družinskih kmetij. Predstavilo se je tudi okrog 70 različnih razstavljavcev kmetijske tehnike in repromateriala. Z zanimanjem smo si ogledali tudi izkopan talni profil, ki nazorno prikazuje primernost tamkajšnjih talnih razmer za kmetijsko pridelavo. Za to območje so značilna Ilovnato glinena oz. drugod tudi peščeno ilovnata tla na naplavinah reke Donave, ki v zgornjem sloju prehajajo v černozem, so globoka in dobro odcedna ter omogočajo dobro prekoreninjost rastlin.

Sika 1

Slika 1: Profil tal v področju Tullna (AUT); črnozem na nanosu puhlice nad aluvijem Donave (Foto: P. Žigon)

V nadaljevanju smo obiskali družinsko kmetijo Mayr, kjer obdelujejo več kot 100 ha polj, na katerih pridelujejo v glavnem žita, oljno ogrščico, krompir in sladkorno peso. Pri načinu obdelave in setve imajo že več kot 35-lente izkušnje s t.i.  kompostirno obdelavo (mulch  till) in  direktno setvijo v predhodno neobdelana tla (no-till). Pokrajina je tam orografsko zelo razgibana, zato je večina njiv na nagnjenih terenih. Erozijski procesi in odnašanje zgornjega sloja tal, predvsem ob intenzivnih padavinah, ki so puščali vidne posledice na oranih in fino predsetveno pripravljenih, golih njivskih površinah, so bili glavni povod za odmik od konvencionalnega k spremenjenemu načinu obdelave tal. V vseh teh letih so s skrbjo za stalno pokritost tal z dosevki in puščanjem organske mase na površini po setvi, vidno ublažili procese degradacije tal ter povečali biološko aktivnost tal. Poleg drugih pozitivnih vplivov na tla in okolje gre v prid praksam ohranitvenega kmetijstva tudi dejstvo, da na tem območju zmerno celinske klime v povprečju pade le nekaj več kot 500 mm padavin na leto, zato je ohranjanje zadostne količine vlage v tleh, ki jo omogoča stalna pokritost površine, bistvenega pomena za rast posevka v suhih poletnih mesecih. Na podlagi opravljenega lopatnega preizkusa smo se lahko prepričali o vplivu obdelave brez aktivnega premeščanja tal, ki se kaže v vzpostavitvi naravne slojevitosti in poroznosti tal, kot posledice povečane aktivnosti deževnikov. Mladi gospodar kmetije je tudi predsednik nacionalnega društva Boden ist Leben (https://www.bodenistleben.at/). Združuje kmete in različne strokovnjake s področja kmetijstva, ki si prizadevajo za ozaveščanje o pomenu in skrbi za rodovitna tla ter promocijo ohranitvenega kmetijstva. Društvo je bilo formalno ustanovljeno v letošnjem letu in je že ob sklicu prve seje pritegnilo več kot 150 članov iz celotne Avstrije in že aktivno izvaja različne izobraževalne aktivnosti ter predstavitve koncepta ohranitvenega kmetijstva tudi v praksi.

Da tovrstna praksa na tem območju ni le v domeni družinskih kmetij, smo se lahko prepričali ob obisku kmetijskega podjetja Agropan GnbR. Podjetje je v lasti petih lastnikov, ki so združili svoj kapital in zemljišča z namenom skupnega nastopa na trgu in racionalizacije pridelave. Skupno obdelujejo več kot 1600 ha njiv, na katerih pridelujejo  predvsem žita, oljno ogrščico, koruzo in krompir. Na vseh površinah se poslužujejo plitve obdelave; pluga že vrsto let ne uporabljajo več. V povprečju dosegajo stabilne pridelke, spremenjen način obdelave tal pa se odraža predvsem na pozitivni ekonomiki pridelave.

Sika 2

Slika 2: Zanimivi stroji za zatiranje plevelov brez herbicidov v ohranitvenem kmetijstvu (Foto: T. Škorjanc)

Naslednji dan smo se dopoldan mudili na obisku kmetijske visoke strokovne šole LFS Hollabrunn (https://www.lfs-hollabrunn.ac.at/), kjer so nam pokazali opremo in številne demonstracijske in raziskovalne poskuse, v okviru katerih se ukvarjajo s primerjavo različnih načinov obdelave tal. Primerjavo različnih praks izvajajo na več kmetijskih kulturah (koruza, žita, sladkorna pesa, krompir, sončnice, soja…), v obravnavanjih imajo tudi različne vrste dosevkov in tehnik njihove setve (dosevki, medsevki…). Poudarili so pomen izbire ustreznih vrst rastlin v mešanicah dosevkov, za opravljanje različnih funkcij za tla in okolje.

Slika 3

Slika 3: Pisana mešanica dosevka za revitalizacijo tal in celotnega agro-ekosistema (Foto: T. Škorjanc)

Njihova vloga v kolobarju je bistvenega pomena za ohranitveni način kmetovanja, zato morajo biti dosevki obravnavani kot enakovreden kolobarni člen, ki jim je potrebno ob setvi in nadaljnji skrbi za rast posvečati polno pozornost.  Z ustrezno izbiro in skrbno načrtno setvijo dosevkov preučujejo možnosti no-till pridelave, brez uporabe glifosata. Pri ohranitvenem načinu obdelave tal dajejo velik pomen ustreznemu ravnanju z organsko maso po spravilu koruze (razrez in plitvo mešanje s tlemi), kar zmanjša možnost prezimitve koruzne vešče v rastlinskih ostankih in hitrejšo mineralizacijo ostankov v spomladanskem času.

Med drugim smo si ogledali tudi poskuse v krompirju, kjer z izbiro različnih predhodnih dosevkov in različnih terminov predsetvene priprave grebenov direktno (»no-till«) posadijo krompir. Proučujejo tudi varianto z vsejavanjem dosevkov (črni oves) v prostor med grebeni na katerih raste krompir.

             Slika 4a  Slika 4b

Slika 4: Krompir sejan neposredno v grebene, ki so bili prerasli z neprezimnim dosevkom; med vrstami posejan črni oves proti eroziji; odlična struktura tal, rahla tla v grebenu (Foto R. Mihelič)

Pri vrednotenju rezultatov večletnih poskusov ugotavljajo signifikantno  zmanjšanje  stroškov pridelave ob doseganju enakih pridelkov napram konvencionalnemu kmetijstvu. Poleg naštetega ima velik pomen za uspešno pridelavo v ohranitvenem kmetijstvu ustrezna izbira sejalnice, ki mora biti prilagojena na setev v tla, ki so prekrita z večjo količino organske mase. Pokazali so nam nekaj primerov takšnih sejalnic in predstavili izkušnje z njihovo uporabo.

Slika 5 

Slika 5: Pnevmatska sejalnica za presledno setev, prilagojena za setev v predhodno neobdelana tla - no-till (Foto P. Žigon)

Nazadnje smo se ustavili še na obisku kmetije Alfreda Granda, ki ni le kmet, pač pa aktiven partner v različnih strokovno-raziskovalnih projektih ter promotor ohranitvenega kmetijstva. Sodeluje s številnimi raziskovalnimi institucijami, med drugim Univerzo BOKU z Dunaja, Univerzo iz Wageningena in inštitutom za ekološko kmetijstvo Rodale Institute iz ZDA. G. Grand je bil letos tudi vabljen gostujoči predavatelj na simpoziju Novi izzivi v agronomiji v Laškem, kjer je slovenski agronomski stroki v predavanju že predstavil svojo vizijo, aktivnosti na različnih področjih in rezultate nekaterih poskusov. Na svojem 300 ha velikem posestvu v celoti kmetuje na ekološki način. Poleg pridelave najrazličnejših poljščin v zadnji letih uvaja tudi t.i. kmetijsko-gozdarsko rabo zemljišč (agroforestry), katerih idejna zasnova je saditev drevesnih vrst na obrobje njivskih zemljišč, za povečanje ekosistemskih uslug in učinkovitejšo pridelavo biomase. Tla obdeluje le po potrebi in nikoli globlje od 5 cm, sicer pa se večinoma poslužuje direktne setve (»No-till«). V zadnjih letih je pridobil veliko izkušenj z direktno setvijo v predhodno povaljane posevke (predvsem rži), pri čemer valjanje opravi s t.i. stiskalnim valjem (»roller-crimper«). Poleg same pridelave se ukvarja tudi s pridobivanjem in trženjem komposta, ki ga prideluje v svoji vermi-kompostarni (kompostiranje s pomočjo deževnikov). Idejo o pridelavi komposta je razvil skupaj s partnerji iz ameriške univerze Berkeley in ustanovil podjetje Vermigrand (https://www.vermigrand.com/en/).

Slika 6

                                     

Slika 6: Alfred Grand in deževniki na delu v kompostarni Vermigrand (foto: R. Mihelič in T. Škorjanc)

Kot vhodno surovino za vermi-kompost v glavnem uporabljajo lucerno, hlevski gnoj in odpadke zelenega odreza iz bližnje okolice. Iz pridobljenega komposta, ki ga mešajo z vulkansko prstjo, pripravijo tudi homogen rastni substrat, primeren za prodajo. Delajo tudi vermi-kompostni čaj (vodni izvleček), ki dokazano deluje kot fitostimulans.

Za pomoč pri organizaciji ekskurzije in gostoljubje se moramo v največji meri zahvaliti prof. dr. Josef Rosner-ju (LAKO, NÖ Landesregierung), ki je za nas organiziral celoten program strokovne ekskurzije in nam tako omogočil srečanja s predavatelji, raziskovalci in kmeti, ki so z nami delili svoje bogate izkušnje ter da smo se polni novih informacij vrnili nazaj v Slovenijo.

Slika 7

 

 

Slika 7: Udeleženci ekskurzije z gostiteljem dr. Rosnerjem (desno spodaj) (Foto: Tomaž Škorjanc)

Poročilo sta pripravila:

Dr. Rok Mihelič, predsednik Slovenskega agronomskega društva in

Primož Žigon, predsednik Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo

 

 

 

Ekskurzija Trofaich

Čeprav je bil 2. maj še praznični dan, smo se člani društva že zgodaj zjutraj odpravili na ekskurzijo na avstrijsko Štajersko, točneje kraj Trofaich, kjer je avstrijsko združenje Ökoregion Kaindorf v okviru programa "Humusakademie"  organiziralo celodnevni program predavanj in predstavitev o "Direktni setvi".

Predavatelji  g. Wilfried Thoma, mag. Kerstin Schmalzmayer ter gostujoči predavatelj prof. dr.  Liebhard Peter z avstrijske univerze BOKU, Wien so v dopoldanskem delu seminarja izvedli naslednja predavanja:

Osnove in teorije direktne setve (kolobar, gnojenje, varstvo rastlin) in

Ekonomski in okoljski vpliv direktne setve

Po kosilu je popoldan sledila predstavitev na terenu v bližnji vasi Hafning, kjer je bil:

-Ogled kompostarne

-Primerjava oranih in neoranih tal (sondiranje, talni izkop), simulator padavin

-Predstavitev direktne setve koruze in drugih sejalnih tehnik

 Nekaj vtisov iz ekskurzije, ki jih je shranil pametni telefon, je priloženih v spodnji galeriji.

'Kristus' ob no-till koruzni sejalnici

 

Kovinska kolesa za zapiranje setvene brazdice

Kovinska kolesa za zapiranje setvene brazdice

S kompostom obogatena tla do 11% organske snovi v ornici - pretirano
Odlična struktura tal

 Odlična struktura tal

 Koruzna sejana z no-till v neprezimne ostanke (meliorativna redkev + črni oves)

 Koruzna sejana z no-till v neprezimne ostanke (meliorativna redkev + črni oves)

'Kosmata je lepa'
Člani združenja - udeleženci ekskurzije so dobre volje
Člani združenja - udeleženci ekskurzije so dobre volje
Pogovor z gospodom Wilfriedom Thomo, predavateljem in praktikom