Poročilo ECAF Bruselj

Slovensko združenje za ohranitveno obdelavo in rodovitnost tal (SZOORT)

Periška cesta 12

1261 Ljubljana

Zadeva: Poročilo z udeležbe na delavnici združenja ECAF »Best Agricultural Practices: Linking Climate Change mitigation and adaptation with CAP«

Predstavniki Slovenskega združenja za ohranitveno obdelavo in rodovitnost tal (SZOORT; http://www.szoort.si/ ) smo se 7.11.2018 v Bruslju udeležili delavnice, ki jo je pripravilo Evropsko združenje za ohranitveno kmetijstvo (ECAF; http://www.ecaf.org/) z naslovom ‘Best Agricultural Practices: Linking Climate Change mitigation and adaptation with CAP’. Delavnica je bila del zaključne predstavitve rezultatov projekta LIFE+ Climagri, na kateri so predstavili razvoj in primere dosežkov dobrih kmetijskih praks za uresničevanje okoljskih ciljev Skupne kmetijske politike. V soorganizaciji so dogodek podprli tudi nekateri politiki Evropskega parlamenta iz vrst različnih političnih strank in predstavnik Evropske komisije. Vsi so v uvodu pozdravili udeležence in poudarili pomen potreb po prilagajanju kmetijstva za doseganje zastavljenih okolijskih ciljev in pozdravili organizacijo tovrstnih dogodkov ter njihov prispevek pri pripravi predlogov nove skupne kmetijske politike.

V prvem delu programa so sodelavci različnih raziskovalnih inštitucij in članov ECAF predstavili temeljna načela ohranitvenega kmetijstva (angl. Conservation agriculture - CA) kot orodja za zmanjšanje negativnih vplivov intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in okolje. Gre za koncept, ki zagovarja tri tehnološke stebre za ohranitev tal in izboljšanje kakovosti tal, kot temelje trajnostne kmetijske pridelave:

  1. 1. minimalni mehanski posegi v tla;
  2. 2. stalna pokritost tal z živimi rastlinami in/ali ostanki rastlin;
  3. 3. pester kolobar, s čim več rastlinskimi vrstami.

Prof. dr. Amir Kassam z univerze v Readingu in častni član ECAF, eden vodilnih strokovnjakov in utemeljiteljev načel CA je v svoji predstavitvi poudaril, da tudi FAO sprejema ohranitveni način obdelave kot edini okoljsko sprejemljiv način obdelave, ki s povečevanjem deleža organske snovi v zgornjem sloju tal izboljšuje strukturo tal, preprečuje erozijo in vpliva na kopičenje ogljika v tleh ter tako zmanjšuje izpuste CO2 v okolje. Poudaril je tudi, da je CA napram konvencionalnemu kmetijstvu veliko bolj učinkovito glede izrabljanja naravnih virov in kot tako edini način rehabilitacije degradiranih kmetijskih tal. Po nekaterih ocenah je po načelih ohranitvene obdelave v Evropi trenutno obdelanih 3,6 milijona ha njiv, obseg pa se vsako leto povečuje. Zdi se, da je potencial rasti v Evropi največji predvsem v mediteranskih državah, kjer so tla zaradi podnebnih razmer najbolj podvržena degradaciji v smislu izgube rodovitnosti. Slednje je poudaril tudi prof. dr. Emilio J. Gonzalez-Sanchez z Univerze v Cordobi. V sklopu projekta so tudi s poskusi na demonstracijskih kmetijah razvili 25 kazalnikov za vrednotenje modela dobre kmetijske prakse za zmanjševanje izpustov CO2 in dokazali pozitiven vpliv CA na povečanje organske snovi v tleh in zmanjšanje izgub ogljika.  

Drugi sklop predavanj je bil namenjen predstavitvi ukrepom v kmetijstvu za prilagajanje podnebnim spremembam v luči nove kmetijske politike. Sekcijo je vodil Pekka Pesonen, generalni sekretar združenja Copa-Cogeca, ki je že v uvodu izrazil podporo prizadevanju ECAF, saj namreč tudi sam kmetuje po načelih CA. Na svojih poljih opaža pozitivne vplive spremenjenega načina obdelave, zato nad vzpodbudnimi rezultati projekta Climagri pravzaprav ni bil presenečen in so zanj le še dodatno potrdilo o pravilnosti svoje odločitve za CA. V nadaljevanju so predstavniki Evropske komisije predstavili podnebne usmeritve nove skupne kmetijske politike, ki je v pripravi. Peter Wehrheim iz kabineta evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana je poudaril, da Evropa podpira vsakršne ukrepe zmanjševanja izpustov CO2 in s tem tudi CA. V osnutku nove kmetijske politike je opredeljenih devet strateških ciljev, ki jim bo politika sledila, med njimi tudi zavzemanje za ambicioznejše cilje glede pospešenega prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe in zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na tla ter okolje. Med osnovnimi okoljskimi cilji, ki jim bodo sledili ukrepi kmetijske politike, so tudi ohranjanje tal, bogatih z organsko snovjo, nadzorovano gnojenje za izboljšanje stanja voda in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter obvezno kolobarjenje kot osnovnim orodjem za diverzifikacijo rastlinskih vrst na kmetijskih zemljiščih. Kmetje bodo poleg obveznih ukrepov imeli možnost nadgrajevanja in doseganja višjih okoljskih ciljev, za kar bodo seveda ustrezno nagrajeni. Države članice bodo imele v prihodnje več svobode pri določanju ukrepov za doseganje zastavljanjih ciljev, predvidoma pa bodo morale vsaj 30 % svojega proračuna za razvoj podeželja nameniti ukrepom v zvezi z okoljem in podnebjem. Vendar pa, kot je poudaril naslednji predstavnik komisije Christian Holzleitner, Evropa potrebuje merljive cilje, da lahko uredi financiranje in subvencijsko politiko, npr. trenutno oceno vsebnosti organske snovi v tleh in izboljšanje stanja do leta 2027. Ti podatki so osnova, na katerih temelji politika nagrajevanja kmetov, podeljevanja podpor za prispevek k izboljšanju stanja okolja.

V zadnjem sklopu predavanj so besedo dobili kmetje iz različnih Evropskih držav, od kmetov iz mediteranskih držav (Grčija, Italija, Španija, Portugalska), ki so sodelovali v projektu Climagri, do članov ECAF iz Nemčije in Danske. V svojih predstavitvah so prikazali različne primere dobrih kmetijskih praks, ki se jih izvajajo na svojih kmetijah. Nekateri med njimi imajo z ohranitveno obdelavo in kmetovanjem po načelih CA že tridesetletne izkušnje. V svojih predstavitvah so prikazali veliko slikovnega materiala in z udeleženci delili informacije in poročali o rezultatih svojega dela, ki se odraža v povečani rodovitnosti tal in stabilnih pridelkih. Poudarili so pomen postopnega prehoda na spremenjen način obdelave tal, vztrajnost in načelnost, ki se je morajo kmetje držati za doseganje pozitivnih ekonomskih rezultatov brez izgube pridelka. Na svojih poljih z izvedbo dobrih kmetijskih praks mnogim dokazujejo »nemogoče« in s tem narekujejo trende sodobnega kmetijstva, ki bodo v evropskem in svetovnem merilu v prihodnje morali postati praksa. Z veseljem poudarjamo, da se tovrstni pozitivni učinki že kažejo tudi na slovenskih poljih, zato pri implementaciji tovrstnih tehnoloških ukrepov v splošno kmetijsko prakso zremo z velikimi pričakovanji.   

Ljubljana, 12.11.2018